1874 Prešnica grofov Attemsov
Zgodba posestva na Sremiču se je začela daljnega leta 1874, ko so prvi lastniki, brežiški grofje Attemsi, na tem mestu zgradili veliko leseno vinsko prešo, ki je bila kasneje razglašena za kulturni spomenik. Več kot 100 let je imelo to posestvo le vlogo prešnice v kateri so stiskali grozdje, po letu 1985 pa je zaživelo kot gostišče »Tri lučke«. Po pripovedovanju domačinov naj bi ime gostišča »Tri lučke« predstavljalo tri svetilke na terasi, katerih svetloba se je videla vse do Krškega.
1985 Gostišče Tri Lučke
Gostišče je v tem času pridobilo svoj sloves in posebno mesto med okoliškimi prebivalci, kateri še danes radi obujajo lepe spomine. Gostišče »Tri lučke« so bile prepoznavne po okusni in domači hrani ter kvalitetnim osebjem, ki so skrbeli, da so bili gostje vedno zadovoljni.
2016 Tri Lučke znova zaživijo
Z novim lastnikom so Tri lučke po nekaj letih premora znova zaživele, v nekoliko drugačni podobi, vendar kljub temu z ohranjenima simboloma - staro vinsko prešo in tremi svetilkami, ter z enakim poslanstvom: s kvalitetno hrano in osebjem razveseljevati goste in jim ustvarjati nepozabne spomine.
Vinska preša
Sremič nad Krškim leži v osrčju Posavja, ki je poleg Podravja in Primorske ena od treh slovenskih vinorodnih dežel. Preša na Sremiču je tesarski izdelek in je rezultat spretnosti in znanja domačih tesarskih rokodelcev v drugi polovici 19. stoletja. Je največja ohranjena lesena vinska preša na kamen v posavski regiji, na južnem delu štajerske in verjetno v Sloveniji.
Predstavlja veliko bogastvo dediščine ter opredmetenje življenjskega in komunikacijskega prostora med grozdjem, vinom in človekom - njegovim stvariteljem in negovalcem.
Lastniki vinske preše
Lastniki velike vinske preše v prešnici na Sremiču, zgrajene leta 1874, so bili brežiški grofje Attemsi, ki so imeli tukaj zaposlenih več viničarjev. Zadnji lastnik posestva na Sremiču iz družine Attems je bil dr. Ferdinand Attems, veleposestnik iz Slovenske Bistrice.
Vinogradi
V času lastništva Attemsov, ki so tukaj imeli okoli 10 ha vinogradov, je grozdje obiralo po 20 do 30 beračev. Grozdje so v veliki preši stiskali po 2 do 3 tedne skupaj, tudi ponoči. Prešni kamen so vrteli štirje moški. Stisnili so po 30 do 50 hektolitrov mošta. Posebej so stiskali belo in posebej črno grozdje: traminec, silvanec, rizling, črnina, gutedl in kraljevina.